Trajnostni vrtovi

Vrtovi so bili vedno trajnostni - načrtovalo in vrtnarilo se je v okviru danih zmožnosti in s skrbno rabo naravnih virov. Koncept torej še zdaleč ni nov, novo pa je zavedanje, da smo ogrozili svoj obstoj s prekomerno rabo naravnih virov, z rabo v tej meri, da se več porabi kot pa obnovi. Ustvarjanje (tudi bančnega) minusa in spodbujanje prekomernega potrošništva je bilo in je še vedno spodbujano s strani resničnih vladarjev sveta, zavedno ali nezavedno pa trpi zaveden posameznik in predvsem naravno okolje ter naravno in osebno ravnovesje.

Nekako do leta 1980 se je živelo in porabljajo razkošno, brez zavedanja posledic. Po teh letih so znanstveniki začeli opozarjati, da porabimo preveč naravnih virov, ki se sami ne obnavljajo dovolj hitro. Posledično jih bo začelo primanjkovati, vzporedni črni scenarij pa je predvidel tudi porušitev naravnega ravnovesja in drvenje v raznolike okoljske katastrofe. Vam je slučajno prevroče letos poleti? Ne bomo se pritoževali, vili roke v nebo, preklinjali in obupovali. Odločili smo se, da bomo spremenili svet in začeli delati najprej na sebi. Naredili bomo trajnostni vrt!

Koncept trajnosti na našem vrtu

Trajnostni vrt mogoče že poznate. Imela ga je vaša babica, imel bi ga tudi dedek, če ne bi bil preveč zaposlen s trajnostnim poljedelstvom in gozdarstvom. Dandanes je seveda vse bolj zakomplicirano, vključno s konceptom trajnosti. V osnovi izraza trajnost in trajnostni razvoj pomenita, da se določena dejavnost in delovanje izvajata brez časovne omejitve, brez nekega konca v prihodnosti. Delovanje je dolgoročno vzdržno. Pri okolju to pomeni, da so vsakršni posegi v harmoniji z naravnimi zakonitostmi, kjer se porabljeni viri lahko obnovijo, neobnovljive vire pa se porabi skrbno ali pa se jih nadomesti z obnovljivimi viri.

Okolje se bo vedno spreminjalo, samo ali pod vplivom človeka, paziti je treba le, da se ne poruši naravno ravnovesje. Naši vrtovi so resda okolje na mikro ravni, pa vendar je to naše osebno okolje, s katerim imamo največ stika. Če se je v sodobni potrošniški družbi težko vesti trajnostno, potem se tako obnašajmo vsaj na svojem vrtu. Mogoče bodo vabljive sledeče magične besede: cenejše, lažje in osebno zadovoljivo.

Trajnostno načrtovanje, gradnja in vzdrževanje vrtov

Stvaritev trajnostnih vrtov je v bistvu preprosto. Ustvarjamo in vzdržujemo vrtove v harmoniji z naravo in njenimi procesi, brez negativnih posledic za okolje. Tehnike so jasne, nekaj podedovanega znanja pa nezavedno skrivamo v sebi. Princip trajnosti apliciramo v vseh fazah: začnemo že pri načrtovanju, nadaljujemo pri gradnji in vzdrževanju ter končno pri splošnem vrtnarjenju. Naj poudarim, da se pri načrtovanju ne pustimo stilsko omejevati. Večina stilov vrtov je lahko trajnostnih, kajti ta koncept je obširen in se lahko aplicira mnogostransko.

Pri načrtovanju ostanimo v okviru naravnih danosti, tukaj upoštevajmo podnebje in naravne danosti področja načrtovanja. Vrt na Primorskem (in še marsikje drugje) gotovo ne bo trajnosten, če bo vseboval „angleško trato“. Pomislite na potratnost takšne vrtne prvine. Že za pripravo primerne podlage gre ogromno energije in uvoženega materiala. Nadalje se porabi ogromna količina vode za zalivanje. Izgradnja namakalnega sistema je draga in zahteva drago vzdrževanje. Nadalje moramo konstantno dognojevati, tukaj se uporabljajo predvsem mineralna gnojila. Za nameček pa tretiramo še s herbicidi nekajkrat letno. Težko si zamislim bolj potratno stvar in proces, ki deluje v nasprotju z naravo. Angleška trata je pač za Anglijo, kjer prepustna tla, pogosto rošenje, mila in vlažna klima, omogočajo njen optimalen razvoj. Pri vključevanju vrtnih prvin torej bodimo pozorni na naravne zmožnosti.

Veliko je prvin in tehnik pri načrtovanju trajnostnih vrtov. Bodimo pozorni in varčujmo z vodo. Vključujmo rastlinske sheme, katere ne potrebujejo veliko zalivanja ali le-tega v majhni meri. Polovimo deževnico in jo shranimo v rezervoarjih. Bo prišla prav v vročih poletjih. Trato lahko zamenjajo peščene površine ali druge pokrovne trajnice in grmičevje. Trajnostna je seveda tudi pridelava lastne hrane. V vrt vključimo zelenjavne grede in sadne nasade. Uporabljajmo na naše podnebje prilagojene stare sorte sadja in zelenjave. V zadnjih letih so tehnike napredovale in tudi zelenjavni vrt je lahko estetski. V okolici hiše in na samem objektu ne pozabimo na zeleno arhitekturo. Dokaj sodobna zadeva se vztrajno širi z zelenimi stenami, strehami in parkirišči. Z zeleno arhitekturo pozitivno vplivamo na mikroklimo, blažimo vremenske neprilike in povečujemo biološko pestrost.

Zaželjeno je, da vrtovi delujejo po principu ekosistemov, kjer hranila krožijo in vsak organizem opravlja svojo vlogo. Uporabljajmo naše domorodne rastlinske vrste ali vsaj njihove kultivarje.

Z ureditvijo prostora in rastlinskimi združbami posnemajmo naravne habitate ter tako damo življenjski prostor mnogim drugim organizmom, sesalcem, pticam, dvoživkam, žuželkam v naravnih mlakah, sestojem domorodnih rastlin, cvetočih travnikih in naravnih živih mejah. Vzpostavljeno naravno ravnovesje bo, če navsezadnje gledamo iz koristoljubne smeri, rezultiralo tudi v manj škodljivcih in boleznih na naših rastlinah. In navsezadnje, trajnost in razvoj se mnogokrat povezuje z recikliranjem.

Počnimo to tudi na našem vrtu s kompostiranjem, pri gradnji vrta z uporabo materialov, ki so že prisotni na lokaciji ali pa les in kamen pridobljen iz lokalnega okolja ter na novo uporabljen pri nas. Držimo se tudi načela uporabe lokalnih virov materialov, zakaj bi recimo uvažali kičast marmornat pesek iz Italije, če je lomljenec iz lokalnega kamnoloma lahko lepši in precej cenejši, da ne omenjam skladnosti materiala z okoljem.

Trajnostno delujmo tudi pri gradnji vrta, nadaljnjem vrtnarjenju in vzdrževanju. Pri gradnji vrta reciklirajmo odpadni material. Zmanjšajmo logistiko na minimum in uporabljajmo okolju prijazne gradbene prakse in materiale. Uporabljeni materiali kot so les in kamen naj pridejo iz okolja prijaznih virov in podjetij, ki upoštevajo trajnostna načela, za vse to že obstojijo certifikati. In navsezadnje naše vrtnarjenje naj bo okolju prijazno. Namesto kemikalij kontrolirajmo bolezni in škodljivce biološko in mehanično. Gnojimo z organskimi gnojili in predvsem z doma pridelanim kompostom. Vrtnarske stroje pa naj poganja elektrika namesto bencina.

"Narava se ne da!"

V bistvu je neverjetno, da smo prišli do te faze, da moramo vrtove spet zapeljati nazaj do trajnosti in naravnosti. Vrt je v svojem bistvu že od nekdaj delček narave poleg nas. Radi gospodarimo naravi, očitno pa nas je pri tem zaneslo iz ravnovesja, predvsem osebnega. Radi smo gospodar narave in mora biti tako. Pa vendarle se mora vsak dober gospodar  vesti gospodarno, spoštljivo in imeti posluh za vsako kolesce v ustroju, pri tem pa ne razsipati z viri, ko so le-ti v izobilju.

Spomnim se, kako sem bil na začetku profesionalne kariere, ob svoji mladostni naivnosti in filozofiji, kjer so vrtovi predvsem orodje za estetsko izražanje, dobesedno alergičen na zmazke zelenjavnih vrtov, predvsem v predhišnih vrtovih. Ta filozofija je trajala kar nekaj let, tudi v Angliji smo po vrtovih rili z buldožerji in uničevali vse pred seboj. V letih plesa debelih mačk je bilo dovoljeno vse in eksces zaželjen. Vse skupaj je strmoglavilo ob začetku finančne krize, ko smo se kar naenkrat pogledali na znotraj, ob tem pa je trajnost postala trend. V na novo odkritem ravnovesju, so se vrnili nazaj prej zaničevani in pozabljeni vrtni elementi in koncepti.

Zadnje na blogu!

Preberite, o čem pišemo

Partnerji nam zaupajo, ker vedno najdemo prijazne, intuitivne in strateške rešitve za končnega uporabnika. Dobrodošli, da vas navdušimo.