Popularizacija strešnih vrtov je v zadnjih letih očitna. Sodobna arhitektura, trend zelene arhitekture, ter na splošno nove tehnike oblikovanja vrtov, so močno razširila strešne vrtove v našo zavest in marsikje tudi udejanile na terenu. Vendar strešni vrtovi niso nič novega, z nami so že od antičnih časov z znamenitimi (če gre verjeti zapisom) visečimi vrtovi Babilona, najdemo pa jih tudi v rimskih časih in srednjem veku. Dandanes pa so številni in prisotni predvsem v zgoščenih mestih, kjer ne gre drugače, kot da ustvarimo vrt tam zgoraj.

Zame kot oblikovalca vrtov so strešni vrtovi najbolj vznemirljivi oblikovalski izziv. Nekako vse je drugačno kot pri klasičnih, 'prizemljenih' vrtovih. Tukaj res ustvarjamo naravo iz nič in pod svojimi pogoji, kar prinaša tako svoje prednosti kot omejitve. Pri mojem oblikovanju vrtov v Londonu ni bilo težko prenesti sodobnega urbanega oblikovanja od spodaj navzgor. Upoštevati je bilo samo treba da so vrtovi tam zgoraj bolj izpostavljeni klimatskim razmeram oziroma ekstremom. Uporabljali smo recimo večinoma mediteranske rastline, prilagojene na veter in sušo. Upoštevati je bilo treba nosilnost strehe, vodo-tesnost, tukaj je še arhitektura same stavbe in varnost bivanja, ter pri izvedbi nemalo težav pri transportu nekaj ton materiala več nadstropij navzgor, nemalokrat čez kuhinjo ali spalnico naročnikov. Vendar vse našteto ob dobri zasnovi lahko ustvari presežek, de facto križanec med naravo in stvaritvijo človeške domišljije.

Vrste strešnih vrtov

Okvirno poznamo ekstenzivne, pol-intenzivne in intenzivne strešne vrtove. Ta klasifikacija je odvisna od debeline strešnega substrata in s tem povezanega rastja. Ekstenzivni strešni vrtovi imajo substrat debeline med 6 – 18 cm. Takšna podlaga je primerna za gojenje homulic (Sedum), netreskov, mahov, na sušo prilagojenih nižjih trav, zelišč in zelnatih trajnic. Takšen vrt ne potrebuje namakalnega sistema in potrebuje zelo malo vzdrževanja. Gibanje po njem je omejeno na nujna vzdrževalna dela, poleg estetske vrednosti pa opravlja vlogo ozelenitve, odvajanja meteorne vode in toplotne izolacije. Primerni so za ozelenitve vseh ravnih streh, streh z manjšim naklonom, vse več pa jih najdemo tudi na nadstreških za avtomobile, vrtnih lopah in če želite tudi na utah vaših hišnih ljubljencev. Pol-intenzivni strešni vrtovi so prehodni ekstenzivnimi in intenzivnimi in poleg naštetih  prvin in rastlin lahko vsebujejo nekaj nižjega odpornega grmičevja in so pogojno bivanjski. Intenzivni strešni vrtovi imajo debelino substrata med 18 cm in 60 cm, če nosilnost strehe dopušča pa lahko tudi več. Glede zasaditve tukaj nimamo več omejitev, seveda pa rastline prilagodimo legi in klimatskim dejavnikom. Ti vrtovi so bivanjski, potrebujejo ravno toliko ali še več vzdrževanja kot klasični vrtovi, obvezno pa morajo vsebovati namakalni sistem.

Funkcije strešnih vrtov

Strešni vrt (lahko tudi zelena streha) je vrt, ki je lociran na stavbi zasebnega, javnega ali industrijskega objekta. Je nasad rastlin na tanjših ali debelejših slojih zemlje oziroma rastnega substrata. V prvi vrsti so strešni vrtovi prijetno zeleno bivalno okolje, še kako potrebno v urbaniziranih področjih. Poleg izboljšanja kakovosti bivanja in estetske vrednosti imajo strešni vrtovi tudi druge bolj funkcionalne vrednosti. Delujejo kot odlična toplotna izolacija, tako pozimi kot poleti. Ustvarjajo blagodejno mikroklimo, vsrkavajo in razporejajo meteorne vode in blažijo hrup. Iz ekološkega vidika so predvsem v velemestih pomemben faktor biodiverzitete in lahko nudijo koridorje za prostoživeče živali.

Intenzivni strešni vrtovi

Seveda med intenzivne strešne vrtove spadajo tudi bolj sodobni strešni vrtovi, katerih slog se približa slogu bolj običajnih vrtov, in katerim bi tukaj dali malo več poudarka. Ti vrtovi vsebujejo vse in še več kot vsebujejo vrtovi v okolici stavb. Odlikuje jih dovršeno oblikovanje, kjer se oblikovalski pristop lahko primerja z oblikovanjem interierja in ustvarjanja sobe zunaj. Oblikuje se horizontalno in vertikalno. Tlem se posveča veliko pozornosti, skrbno izbiramo material za tlakovanje od naravnega kamna do keramičnih plošč. Zelo priljubljene zaradi svoje topline so leseni podi, ob dovolj veliki površini pa lahko  kombiniramo les in kamen oziroma plošče iz drugega materiala. Ob skokovitem razvoju produkta se vse bolj uveljavlja tudi umetna trata, kateri je po mojem mnenju (poleg športnih in igralnih površin) na strehi edino mesto. Vertikale so v strešnih vrtovih enako pomembne. Na steni samega objekta, če delno obkroža vrt, lahko umestimo panele zelene stene, lahko umestimo kakšno umetniško delo ali pa stenski vodni motiv. Ograje imajo poleg varnosti lahko tudi dekorativni značaj in kot opora za vzpenjalke. Poigramo se lahko tudi z zasloni za ustvarjanje intime in zavetja. Najbolj pomemben element pa so gotovo rastline. Vloga rastlin v kakršnemkoli vrtu je znana, naj pa tukaj poudarim nekaj drugega. Na strešnih vrtovih rastline rastejo v okrasnih loncih, koritih, dvignjenih gredah in kombiniranih elementih. Našteto predstavlja enega izmed najpomembnejših dekorativnih in funkcionalnih elementov, kar za klasične vrtove ne moremo trditi. Po meri narejena korita in lonci so lahko dovršeni do te mere da predstavljajo tudi skulpturni element. Na strešnih vrtovih je nemalokrat tudi pomanjkanje prostora in smo prisiljeni elemente celo kombinirati, tako je obod korita za rastline lahko tudi klopca, pod pokrovom klopi pa shramba. Pri izboru rastlin pa pazimo na vrste, ki ne prenesejo močnejšega vetra, izpostavljenosti in večjih temperaturnih nihanj. Vendar se ne prestrašimo, tudi na strešnih vrtovih lahko gojimo večje rastline in drevesa, kar je zelo zaželeno. Kvaliteten strešni vrt je namenjen ugodnemu bivanju, zato ne pozabimo na vrtno opremo, udobne ležalnike, vrtne sete za obedovanje in druženje in v najboljših primerih tudi letno kuhinjo ali pa vsaj žar. Vsak sodobno oblikovan strešni vrt je tudi kvalitetno osvetljen, osvetljuje pomembne rastline, poudarja elemente kot so lonci in fontane, ter nam omogoča bivanje tudi izven dnevne svetlobe. Najbolj pomembno pa je da pustimo strešni vrt odprt in vodimo poglede. Kjer se nam ni treba ščititi pred vetrom ali slabimi pogledi ga odprimo navzven, kajti poglavitna lastnost strešnih vrtov je dober razgled, tako podnevi koti tudi ponoči v urbanih predelih.

Vse našteto je več kot odlično povezal Andy Sturgeon na strešnem vrtu bolnice na Great Ormond Street v Londonu kar je gotovo najboljši strešni vrt ki sem ga videl v živo. Zelena oaza nad londonskim vrvežem povezuje naravo in oblikovanje v edinstven presežek. V enaki meri pa je vredno videti tudi Hundertwasser Haus na Dunaju, kjer se stavba in vrtovi organsko zlivajo v včasih nerazločljivo celoto. Oboje pa naj bo smernica za sedanjost in prihodnost, katera je za strešne vrtove še posebej svetla.